DEMOGRAFSKI SKLAD – NOVA ORGANIZACIJA ZA ZAPOSLOVANJE?
Ob zapletih v vladni koaliciji, predstavniki DeSUS-a v
javnosti vse bolj poudarjajo obveznost izpolnjevanja vsebinskih koalicijskih
zahtev. Med njima kot prednostna izpostavljajo ustanovitev demografskega sklada
ter urada za demografijo. Že ob predstavitvi kandidature za predsednika DeSUS-a
sem jasno povedal, da sta obe zahtevi DeSUS popolnoma v nasprotju z interesi upokojene
generacije. V tem blogu bom poskušal razjasniti, zakaj je ustanavljanje
demografskega sklada škodljiva z vidika sedanjih ali bodočih uživalcev
pokojnin. O nesmiselnosti ustanavljanja urada za demografijo pa več v enem od
naslednjih blogov.
Iz dosedanjih javno dostopnih informacij naj bi demografski
sklad tvorili lastniški deleži države v posameznih podjetjih. Torej gre za
podjetja, ki jih država še ni olastninila oz. je država eden od solastnikov
podjetja (družbenik ali delničar). Večinoma gre za tržne subjekte, ki pa so
imeli v preteklem sistemu monopolni položaj. Dobički iz podjetij v demografskem
skladu pa naj bi bili namenjeni za doplačevanje razlike v Zavod za pokojninsko
in invalidsko zavarovanje. O ekonomski nesmiselnosti tega početja je v
preteklosti več pisal že dr. Jože P. Damjan. Samo za osvežitev spomina – gre za
osebo iz skupine, ki je v prvi Janševi vladi zagovarjala popolni umik države iz
gospodarstva.
V tem blogu bi želel opozoriti na pravne vidike ustanavljanja
takšnega sklada in na »navidezne koristi« takšnega sklada. Ob tem bom prikazal
dosedanjo prakso delovanja posebnih skladov v Republiki Sloveniji.
Predvidevam, da bo takšen sklad deloval v skladu z Zakonom o
javnih skladih (Uradni list RS, št. 77/08, 8/10 – ZSKZ-B in 61/20 – ZDLGPE). Ob
podrobnem pregledu omenjenega zakona lahko razberemo dvoje:
-
javni sklad je pravna oseba javnega prava, ki jo
ustanovitelj ustanovi za izvajanje svoje politike na določenem področju (prvi
odstavek 2. člena);
-
Javni sklad se ustanovi za (3. člen):
o
spodbujanje razvoja na določenem področju,
o
izvajanje socialne, kulturne, okoljske,
stanovanjske, prostorske, kmetijske, naravovarstvene, rudarske ali drugih
politik ustanovitelja,
o
poravnavanje dolgoročnih obveznosti ustanovitelja,
o
upravljanje nepremičnin ustanovitelja,
o
spodbujanje ustvarjalnosti v znanosti, kulturi
in izobraževanju z dodeljevanjem nagrad, štipendij, šolnin, financiranjem
projektov in drugimi oblikami spodbud,
o
izvajanje drugih dejavnosti, določenih z
zakonom.
Javni skladi so torej namenjeni izvajanju določene državne
politike oz. izpolnjevanju določenih dolgoročnih državnih obveznosti. To pa pomeni,
da mora država v primeru takšnega sklada poskrbeti za zadostno premoženje, ki
omogoča takšno dolgoročno izpolnjevanje obveznosti (podoben primer je Sklad za
financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih
odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško). V primeru, da bi država dejansko
ustanovila takšen sklad, potem bi morala ob ustanovitvi zagotoviti tudi
zadostno premoženje za pokrivanje doplačil Zavodu za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje. Iz dosedanjih razprav takšne namere ni bilo razvidno. Nasprotno –
del denarja za pokojnine bi še naprej morala država zagotavljati iz proračuna
RS. To pa seveda pomeni, da bi Računsko sodišče vsako leto dajalo Vladi RS
negativno mnenje, saj skladi nikoli ne bi razpolagal z zadostnim premoženjem.
Javni skladi imajo po zakonu svojo organizacijsko strukturo,
ki je seveda plačana. Z ustanovitvijo novega sklada se vzpostavijo novi
stroški, ki dejansko letno zmanjšujejo razpoložljivi dobiček iz vrednostnih
papirjev in lastniških deležev v samem skladu. Že tako bi bil končni donos – po
izračunih Jožeta P. Damjana - relativno nizek. Če pa od tega odštejemo še letne
stroške delovanja sklada in morebitne nagrade upravi in nadzornim organom, se dobiček
še zmanjša. Krize – finančne in zdravstvene pa te donosnosti radikalno
zmanjšujejo (glej primer Sklada za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne
Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško, in dolgoročna
donosnost pokojninskih skladov).
Drugi problem takšnega javnega sklada je zakonodaja EU. Ne
glede na želje Republike Slovenije, se bo takšen sklad lahko obravnaval kot
družba za upravljanje ali pa kot pokojninski sklad. Tako družbe za upravljanje
kot tudi pokojninski skladi pa so pod pristojnostjo nadzornikov kapitalskega trga.
Tudi za te nadzornike se plačujejo letne pristojbine. To pa posledično pomeni
dodatno zmanjšanje razpoložljivega dobička.
Tretji problem je prevalitev politične odgovornosti. Z
ustanovitvijo takšnega javnega sklada bi lahko katerakoli vlada prenehala vplačevati
v Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravno utemeljeni izgovor bi
bil, da je za doplačevanje razlik ustanovljen javni sklad in da je pomanjkanje
sredstev za pokojnine problem demografskega sklada in Zavoda za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje. Prenehala bi torej pravna zaveza Republike Slovenije,
da se manjkajoča sredstva za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavljajo
iz proračuna RS.
Glede na navedeno je edina smotrna rešitev prenos premoženja
na Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ali ustrezna rešitev znotraj
Kapitalske družbe Pokojninskega in invalidskega zavarovanja, d.d. S tem se
izkorišča že namensko vzpostavljena struktura in ne vzpostavlja dodatna upravna
struktura. Glede na sedanjo pravno ureditev ima RS že vzpostavljene ustrezne
organizacije. Z ustanavljanjem novih struktur bi tako zgolj ustvarjali nova
delovna mesta ne pa dejansko izpolnjevali samega namena in cilja premoženja. Ustanovitev
demografskega sklada bi bila dejansko v nasprotju z interesi sedanjih in
bodočih prejemnikov pokojnin. Pomenila bi zgolj novo delitev političnega plena
(skupaj s stroški odpravnin ob vsaki menjavi oblasti).