ALI SMO RES VSI ENAKI? POKRIZNI POGLED NA VLADNE BOMBONČKE

S podaljševanjem krize zaradi Korona virusa se množijo tudi ukrepi Vlade RS s katerimi se poizkuša preprečiti niz stečajev podjetnikov ter povečevanje števila brezposelnih in prejemnikov socialne pomoči. Zadnji vladni paket naj bi bil težak 3 mrd. EUR. Brez večje razprave smo v Republiki Sloveniji čez noč uvedli nekakšen Univerzalni temeljni dohodek. Ta dohodek bodo prejemali vsi – od zaposlenih, ki so na čakanju do samozaposlenih, enoosebnih družb ter samostojnih podjetnikov. Država s še težjim ukrepom prihaja na pomoč tudi podjetjem. Priča smo nekakšni novejši verziji new deala, s katerim se je reševala kriza leta 1929. Čez noč smo postali najbolj tehnološko razvita družba. »Režijski aparat« lahko nemoteno dela od doma – nikjer ni nikakršnih javnih pritožb, da sistem ne deluje ali deluje v omejenem obsegu. Čez noč smo brez pompa uvedli študij na daljavo – za vse nivoje izobraževanja. Po zagotovilih pristojne ministrice vse poteka brez problemov – celo ocenjevanje bo lahko potekalo na daljavo. V tem delu so osnovne in srednje šole, ki so čez noč vpeljale takšno obliko izobraževanja, celo bolj napredne kot visokošolski zavodi, ki so takšno obliko izobraževanja uvedli konec 90-ih let 20. stol. in v tem stoletju. Uspelo nam je uvesti celo medicino na daljavo – čakalne vrste pred ambulantami na primarnem in specialističnem nivoju so čudežno izginile. Brez razglasitve izrednih razmer in razpustitve parlamenta se sprejemajo večje omejitve temeljnih človekovih pravic, kot pa v vojnih razmerah. Vsi od naših politikov do samega papeža razlagajo, da smo sedaj vsi v istem čolnu in torej vsi enaki. Pa smo res?

Družbena aktivistka Naomi Klein v zvezi s Korona virus krizo opozarja, da gre tudi pri tej krizi za ti. doktrino šoka, ki jo je zagovarjal Milton Friedman. Ob izhodu iz te krize bodo bogati še bogatejši in revni še revnejši. Doktrina šoka namreč temelji na zadolževanju posameznih držav pri bankah in IMF, nato pa slednje določajo pogoje vračanja posojil, ko je kriza mimo. Izkušnje iz Latinske Amerike kažejo, da zahteve bank najbolj prizadenejo srednji in revni sloj prebivalstva. Vse zadolžitve držav zaradi reševanja nacionalnih gospodarstev bodo prej ali slej končale v rokah investicijskih bank, ki bodo postavljale svoje pogoje. Banke se v tej krizi držijo ob strani – ni jih na tem čolnu. Kljub temu, da bodo tudi nekateri njihovi zaposleni deležni  ugodnosti teh ukrepov. Bančni in finančni regulatorji javno izjavljajo, da ta kriza ni njihov problem. Torej sami javno priznavajo, da jih v tem čolnu ni. Za vse veljajo ukrepi zamrznitve – le za bančni in finančni sektor ne. Zaključek doktrine šoka je vedno privatizacija delov nacionalnega gospodarstva, ki ima monopol in ustvarja dobiček (naravna bogastva in del javnih dobrin). Že v tem delu očitno nismo vsi enaki. Tudi denar, porabljen za bombončke, bomo morali tako ali drugače vrniti. Bodisi s privatizacijo vodnega bogastva ter ostalih naravnih resursov, bodisi z višjimi davki ali pa z novim ZUJF-om. Strokovna skupina, ki je pripravljala proti korona ukrepe je bila vedno povezana s stališčem, da mora biti država čim dalj od gospodarstva. Gre torej za vprašanje kredibilnosti predstavljenih ukrepov. Če bi bila skupina in Vlada kredibilni, potem bi morala zamrznitev veljati za vse. Hkrati pa bi morali instrumenti državnega zadolževanja, zaradi Korona virus krize, imeti prepoved njihovega prenosa. Demografskemu skladu pa bomo postavili zgolj spominsko ploščo v Državnem zboru.

Izenačenje samozaposlenih, enoosebnih družb ter delavcev je naslednji primer, ko zopet nismo v istem čolnu. Država namreč ne ločuje med prekarnimi podjetniki in dejanskimi podjetniki. Kriza je enkratna priložnost da se ugotovi, kdo je prekarni podjetnik. Za prekarnega podjetnika bi morala država uvesti enaka pravila kot za zaposlene – torej podjetja, ki so »zaposlovala« prekarne podjetnike, naj prevzamejo del stroškov reševanja te krize. Mogoče pa bo na ta način večina podjetij ugotovila, da se jim prekarni podjetniki ekonomsko ne izplačajo več. Sedanji pristop reševanja problematike zopet privilegira podjetja, ki so kršila delovno-pravno zakonodajo. Sedaj pa bodo za te kršitve še nagrajeni. Dvakoplačevalci pa bomo nosili njihove stroške. Če tukaj država ne bo pravočasno odpravila te anomalije, bo število prekarcev po krizi še narastlo. Za pravega enoosebnega podjetnika pa bi morali veljati enaki pogoji kot za ostale gospodarske družbe.

Tudi v režijskem aparatu pri delu na domu nismo vsi enaki. Določenim tehnologija dela omogoča delo od doma, določenim ne. Nekdo ima doma ustrezno internetno povezavo, drugi ne. Nekdo ima dovolj znanja za uporabo tehnologije doma, drugi zopet ne. Zanimivo pa je, da je bilo delo od doma nenadoma mogoče povsod – tudi tam, kjer so delodajalci zahtevali spoštovanje ustreznih varnostnih ukrepov.

Tudi na področju izobraževanja nismo vsi enaki. Pristojna ministrica je priznala, da je iz šolskega sistema izpadlo 1000 dijakov (in to za 14-21 dni). Razlog neposedovanje IT sredstev. Pa tudi, ko bomo te dijake opremili z računalniki – ali jih bodo znali uporabljati. Če so bili enotne razlage v šoli deležni vsi dijaki – je to prepuščeno sedaj znanju in iznajdljivosti njihovih staršev. Bistvo javne službe je izvajanje določene storitve pod enakimi pogoji za vse. V delu učenja na daljavo tega država ne zagotavlja. Torej zopet nismo vsi v istem čolnu. Če je NAKVIS imel 20. let probleme z izvajanjem izpitov na daljavo, sedaj srednje in osnovne šole tega nimajo. Torej zopet nismo v istem čolnu.

Področje medicine bo še bolj pokazalo problematiko različnih čolnov. Krizo večinoma sedaj občutijo zaposleni v javnem sektorju, zasebniki pa se v ta sistem vključujejo zelo sporadično in različno po vsej državi. Ko bo kriza mimo, bodo v javnem sektorju ostali iztrošeni uslužbenci. Zasebne klinike pa bodo zopet normalno delovale in ustvarjale dobičke. Čakalne dobe v javnem zdravstvu pa se bodo še daljšale. Poleg tega pa tudi denarja za skrajševanje čakalnih dob ne bo, ker ga bomo sedaj večino porabili za reševanje krize.

In končni ukrep Vlade RS – omejitev gibanja na občino prebivališča (sprejet na podlagi verjetno nekritičnih ocen posameznih županov). S tem smo zopet postavljeni v različne čolne. Oskrba v mestnih občinah je boljša, kot pa v manjših lokalnih skupnostih. Pomanjkanje decentraliziranega razvoja Slovenije je ta ukrep razdelil med prvorazedne in drugorazredne državljane. In v tem delu zopet plujemo v različnih čolnih.

Torej, spoštovani politiki, nehajte govoriti o plutju v istem čolnu. Krizni ukrepi so nas dejansko še dodatno razdelili na prvorazredne in drugorazredne državljane. Edino, kjer je ta razlika zabrisana je pri okužbah z virusom. Očitno ima mati narava le svoj smisle za pravičnost.