Quo vadis slovesko zdravstvo
Za boljšo informiranost pacientov
Predlagali tarifni sistem za določanje cen samoplačniških storitev
Ljubljana - V okviru okrogle mize o uveljavljanju pravice do zobozdravstvenih storitev so se Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ZZZS in Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) dogovorili, da bodo do konca februarja ustanovili delovno skupino. Z njo bodo poskušali izboljšati informiranost o posegih in cenikih zdravstvenih storitev.
Zelena luč za sanacijo OI
Za posebej zaračunljiva zdravila potrebnih tri milijone evrov
Ljubljana - Direktor Onkološkega inštituta Ljubljana (OI) Aljoša Rojec mora pripraviti tri- in šestmesečno poročilo o uresničevanju sanacijskega programa, so danes sklenili člani sveta zavoda. Ob vodenju sanacije bo moral sicer Rojec do konca februarja pripraviti tudi finančni in kadrovski načrt za letošnje leto.
Obe novici sta povzeti iz dela z dne 9/1-2008. kažeta pa na popolni kaos v slovenskem zdravstvenem sistemu. Podajanje obračuna v sistemu javnega zdravstva je popolnoma zgrešena zadeva, saj so vse tarife in cene predpisane s strani ZZZS, tako da nekih variacij na cenovno temo ni več možnih. Boolj modro bi bilo, da bi ZZZS ter zavarovalnice, ki uzvajajo dopolnilna zavarovanja javno objavile, koliko denarja ima na voljo za vsakega zavarovanca. Po objavi teh podatkov bi se verjetno prikazalo, da smo z refromami zdravstva dejasnko v zadnjem desetletju zmanjšali obseg pravic.
Zelo zanimivo je, da zavarovalnice dajejo denar na bolnika oziroma poseg, pri čemer pa nimajo standardiziranega niti časa niti materialnih stroškov za posamezne posege.Poleg tega je v zdravstvenem denarju vračunana tudi amortizacija, ki jo v javnih zavodih ponavadi porabijo zaradi preseganja programa. Povsem v nasprotju s psravom bi bila zavrnitev bolnika, ki bi mu odložitev posega zaradi pomanjkanja denarja povzročila poslabšanje zdravja. Še več, zdarvnik, ki bi opravil pregled in bi ne opravil posega, bi bil celo kazensko dogovoren.
V Sloveniji imamo tako zanimivo situacijo, v kateri zdravsteni denar usmrejajo ministsrvo in zavarovalnice, za vse pomanjkanje pa so odgovorni izvajalci. Na drugi strani pa bi morali obvezno narediti revizijo vseh izvedneih projektov ter sprožiti kazenske postopke zoper odgovorne osebe. Po vsem svetu se takšne investicije izvajajo po pravilih FIDIC-a, v Slovenji pa smo očitno za takšne stvari zaprti.
Dokler se v zdravstvu ne bodo vzpostavila jsana finančna razmerja, predvsme pa jasna razmerja odgovornosti, nobena sanacija ne bo uspešna.
Predlagali tarifni sistem za določanje cen samoplačniških storitev
Ljubljana - V okviru okrogle mize o uveljavljanju pravice do zobozdravstvenih storitev so se Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS), ZZZS in Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS) dogovorili, da bodo do konca februarja ustanovili delovno skupino. Z njo bodo poskušali izboljšati informiranost o posegih in cenikih zdravstvenih storitev.
Zelena luč za sanacijo OI
Za posebej zaračunljiva zdravila potrebnih tri milijone evrov
Ljubljana - Direktor Onkološkega inštituta Ljubljana (OI) Aljoša Rojec mora pripraviti tri- in šestmesečno poročilo o uresničevanju sanacijskega programa, so danes sklenili člani sveta zavoda. Ob vodenju sanacije bo moral sicer Rojec do konca februarja pripraviti tudi finančni in kadrovski načrt za letošnje leto.
Obe novici sta povzeti iz dela z dne 9/1-2008. kažeta pa na popolni kaos v slovenskem zdravstvenem sistemu. Podajanje obračuna v sistemu javnega zdravstva je popolnoma zgrešena zadeva, saj so vse tarife in cene predpisane s strani ZZZS, tako da nekih variacij na cenovno temo ni več možnih. Boolj modro bi bilo, da bi ZZZS ter zavarovalnice, ki uzvajajo dopolnilna zavarovanja javno objavile, koliko denarja ima na voljo za vsakega zavarovanca. Po objavi teh podatkov bi se verjetno prikazalo, da smo z refromami zdravstva dejasnko v zadnjem desetletju zmanjšali obseg pravic.
Zelo zanimivo je, da zavarovalnice dajejo denar na bolnika oziroma poseg, pri čemer pa nimajo standardiziranega niti časa niti materialnih stroškov za posamezne posege.Poleg tega je v zdravstvenem denarju vračunana tudi amortizacija, ki jo v javnih zavodih ponavadi porabijo zaradi preseganja programa. Povsem v nasprotju s psravom bi bila zavrnitev bolnika, ki bi mu odložitev posega zaradi pomanjkanja denarja povzročila poslabšanje zdravja. Še več, zdarvnik, ki bi opravil pregled in bi ne opravil posega, bi bil celo kazensko dogovoren.
V Sloveniji imamo tako zanimivo situacijo, v kateri zdravsteni denar usmrejajo ministsrvo in zavarovalnice, za vse pomanjkanje pa so odgovorni izvajalci. Na drugi strani pa bi morali obvezno narediti revizijo vseh izvedneih projektov ter sprožiti kazenske postopke zoper odgovorne osebe. Po vsem svetu se takšne investicije izvajajo po pravilih FIDIC-a, v Slovenji pa smo očitno za takšne stvari zaprti.
Dokler se v zdravstvu ne bodo vzpostavila jsana finančna razmerja, predvsme pa jasna razmerja odgovornosti, nobena sanacija ne bo uspešna.