Kdo obvladuje koga - politika gospodarstvo ali gospodarstvo politiko
Ob ugotovitvi kolega Lahkovnika, da Laško obvladuje Slovenijo (nekako tako bi lahko povzel njegovo izjavo) se lahko samo vzkliknemo "dobro jutro!" Slovenska zakonodaja načeloma omejuje višino prispevkov posameznih donatorjev političnim strankam. Samo pri fizičnih osebah, pravnih osebah in zaebnikih ni nikakršne omejitve. Zakon o političnih strankah v 22. členu določa določa, da pravne in fizične osebe ter zasebniki lahko prispevajo prispevke za stranko. Kot prispevek za stranko je se šteje tudi vsaka brezplačna storitev za stranko oziroma opravljanje storitev za stranko ali prodaja izdelkov stranki pod pogoji, ki stranko postavljajo v bolj ugoden položaj kot druge koristnike storitev pravnih in fizičnih oseb ter zasebnikov oziroma, kot kupce izdelkov teh oseb. Pravna oseba ali zasebnik, ki opravi storitev za stranko ali ji proda izdelek, mora stranki izstaviti račun, ne glede na to, kdo je plačnik storitve ali izdelka oziroma ne glede na to, da je storitev opravljena ali izdelek dan brezplačno. Takšni prispevki ne smejo v skupnem znesku v enem letu presegati desetkratne povprečne mesečne plače na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto. Če takšni prispevki v skupnem znesku za leto, za katero se dela poročilo o finančnem poslovanju stranke, presegajo trikratno povprečno mesečno plačo na delavca v Republiki Sloveniji po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije za preteklo leto, morajo biti v poročilu navedeni podatki o firmi in sedežu pravne osebe oziroma ime, priimek in naslov fizične osebe oziroma zasebnika in naziv njegove firme ter višina skupnega letnega prispevka, ki ga je zasebnik oziroma pravna ali fizična oseba prispevala.
Iz navedenega sledi, da je zlasti pri pravnih osebah in zasebnikih v Sloveniji omogočena "sezona prostega lova" na politične stranke zlasti s strani večjih gospodarskih sistemov. Zato se ne smemo čuditi, da gospodarstvo v Sloveniji vse bolj obvladuje slovensko politiko in ne obratno. Gre za pojav, ki v svetu nu tuj. Največje probleme so na tem področju zaznale ZDA, kjer so voilici po letu 2000 začeli spoznavati, da je vpliv zunanjih centrov odločanja na domačo politiko premočan. Tako so pred letom 2004 sprejeli spremembo zakonadaje (tudi v večini posameznih zveznih držav na lokalni ravni), s katero so postavili zgornji najviji znesek dopustne porabe za politično kampanijo in delovanje posamezne stranke, hkrati pa so tudi limitirali zgornji najvišji znesek, ki ga lahko posameznik ali podjetje (prispevki posameznih povezanih podjetij se seštevajo na ravni povezave) nakaže politični stranki. Učiniki so bili dvojni:
- na volitvah so lahko sodelovali in tudi zmagali kandidati z manjšo finančno podporo;
- na volitvah 2004 so stranke za volilno kampanijo porabile kar 45% manj sredstev kot v letu 2000.
S takšno ureditvijo so zmanjšali možnost obvladovanja politike in politikov s strani gospodarstva, na drugi strani pa so zmanjšali tudi absolutni znesek, porabljen za politične kampanije, in s tem povečalimožnosti, da del teh prihrankov pridobijo tudi drugi sektorji.
Žal pri nas očitno ni niti politične volje, še manj pa tudi interesa posameznih političnih strank, po takšnem (samo)omejevanju finančnih sredstev. To pa posledično pomeni, da bo gospodratsvo lahko vse bolj neposredno obvladovalo slovensko politiko, slovenski volilec pa bo stal ob strani v slogu tiste znane "minister Gregor pa nič".
Iz navedenega sledi, da je zlasti pri pravnih osebah in zasebnikih v Sloveniji omogočena "sezona prostega lova" na politične stranke zlasti s strani večjih gospodarskih sistemov. Zato se ne smemo čuditi, da gospodarstvo v Sloveniji vse bolj obvladuje slovensko politiko in ne obratno. Gre za pojav, ki v svetu nu tuj. Največje probleme so na tem področju zaznale ZDA, kjer so voilici po letu 2000 začeli spoznavati, da je vpliv zunanjih centrov odločanja na domačo politiko premočan. Tako so pred letom 2004 sprejeli spremembo zakonadaje (tudi v večini posameznih zveznih držav na lokalni ravni), s katero so postavili zgornji najviji znesek dopustne porabe za politično kampanijo in delovanje posamezne stranke, hkrati pa so tudi limitirali zgornji najvišji znesek, ki ga lahko posameznik ali podjetje (prispevki posameznih povezanih podjetij se seštevajo na ravni povezave) nakaže politični stranki. Učiniki so bili dvojni:
- na volitvah so lahko sodelovali in tudi zmagali kandidati z manjšo finančno podporo;
- na volitvah 2004 so stranke za volilno kampanijo porabile kar 45% manj sredstev kot v letu 2000.
S takšno ureditvijo so zmanjšali možnost obvladovanja politike in politikov s strani gospodarstva, na drugi strani pa so zmanjšali tudi absolutni znesek, porabljen za politične kampanije, in s tem povečalimožnosti, da del teh prihrankov pridobijo tudi drugi sektorji.
Žal pri nas očitno ni niti politične volje, še manj pa tudi interesa posameznih političnih strank, po takšnem (samo)omejevanju finančnih sredstev. To pa posledično pomeni, da bo gospodratsvo lahko vse bolj neposredno obvladovalo slovensko politiko, slovenski volilec pa bo stal ob strani v slogu tiste znane "minister Gregor pa nič".