Problem starajoče se družbe

Na zaslišanjih za ministre za novo 14. Vlado RS je slišati marsikatero izjavo, ki bi bolj sodila v predvolilni čas, kot pa v menjavo vladne ekipe znotraj istega sklica Državnega zbora. Upokojenci postajajo vedno bolj zanimiva tema, katerim sedaj želijo vse stranke dajati določene bombončke. Zanimivo je, da se je zavzemanje za upokojence aktivno začelo po volilnem kongresu DeSUS, ko sem osebno opozoril, da gre v RS za diskriminacijo upokojencev. Očitno so se birokrati zbudili in se zavedli možnosti tožb proti RS zaradi vzpostavljanja sistema diskriminacije starejše generacije. Prvi sem tudi začel javno opozarjati, da v RS ne bo problem kapital temveč osebje. In z osebjem – ne kapitalom – imamo vedno večje probleme v zdravstvu ter na področju domov za starejše.

Že na volilnem kongresu DeSUS-a sem ugotovil, da politikom v tej državi niso jasna niti osnovna razmerja. Celo DeSUS – stranka upokojencev – ne razume dejanskega družbenega problema upokojencev. Še več, omenjena stranka sama je aktivno prispevala svoje glasove k sprejemanju zakonodaje, ki je dejansko povzročila še večjo diskriminacijo upokojencev (pa ne samo finančno).

Takšno obnašanje celotne slovenske politike je razumljivo in pričakovano, saj temelji na logiki starajoče se družbe. Vsi politiki (od leve do desne) govorijo zgolj o tem. Kaj je logika starajoče družbe? Gre za politični pristop, kjer je starost dejstvo, ki povzroča zlasti negativne finančne in družbene posledice. Vsa politika se osredotoča zgolj na to, da gre za neko objektivno dejstvo, na katerega se ne da vplivati. Razmišlja se samo še o tem, da bo podaljšanje življenja še bolj povečalo pritisk na domove za starejše občane ter povišalo zdravstvene in pokojninske izdatke.

Upokojenci in skorajšnji upokojenci, pred naslednjimi volitvami si dobro poglejte politike ter stranke, ki vas ne vidijo kot ljudi temveč zgolj kot nepotrebno stroškovno mesto, ki odžira sredstva gospodarski rasti. Staranje je bolezen za katero je kriv starajoči se človek. Pa smo pri konceptu krščanske krivde in izvirnega greha. Zanimivo je, da je ta koncept prevzel celotni spekter slovenskih političnih strank.

Patetične so izjave politikov o nujnosti končanja gradnje domov za starejše, o tujih podjetjih s konceptom medgeneracijskih hiš ali sosesk, o skladu za dolgotrajno oskrbo… Vse te izjave kažejo, da slovenski politiki živijo na Marsu. Elon Musk ima tako v RS kar veliko število primernih kandidatov za njegovo misijo »Mars.«

Realnost v tej podalpski deželici je bila vedno drugačna od ostale EU ter držav iz katerih je slovenska politika kvazi kopirala rešitve. Zapiranje oddelkov v posameznih bolnišnicah, katastrofalno stanje v domovih za starejše, čakalne vrste za pomoč na domu, kažejo na bolj pereč problem. Problem, s katerim se sooča tudi razvita Japonska. Gre za pomanjkanje delovne sile. Imamo stene, gradimo nove stene – prostor pa ostaja prazen, ker naša politika, naši direktorji in HRM ni dojel, da bodo večji problem kadri ne pa kapital. Tudi če bomo izboljšali plače, bo kader odhajal. Odhajal pa bo zaradi slabe organizacije dela (nesposobnost vodstev), zaradi slabih medosebnih odnosov (nesposobnost vodstev), zaradi dragih stanovanj (nesposobnost vodstev) ter zaradi bega v bolniško (nesposobnost vodstev). Vse navedeno kaže tudi na nesposobnost politike, ki ta nesposobna vodstva nastavlja. Sposobnost vodstev se pri nas ocenjuje zgolj skozi finance. Zato pa imamo beg možganov ter sposobne delovne sile. Noben ministrski kandidat se tega problema ni lotil. Tudi po brdovitem Balkanu Slovenija ne bo več imela možnosti pridobiti delovne sile. Gre za razpeljane kadrovske mreže razvitih EU držav, ki lovijo že kader po končani osnovni šoli. Naši kadrovniki pa po Balkanu izvajajo muharjenje. Skratka športni ribolov, ko bi njuno potrebovali večji ulov za preživetje.

Za rešitev problema bomo morali počasi začeti uvajati paradigmo dolgožive družbe. Gre za paradigmo, kjer se okolje prilagaja zahtevam in potrebam starejših s ciljem čim daljšega življenja v domačem okolju. Gre za način razmišljanja, ki problem začne reševati že pri 20-letnikih. Potrebno je izvajati preventivo, da so ljudje v starosti čim bolj zdravi (in s tem je manj potrebe po zdravstveni in domski oskrbi). Gre za prilagajanje delovnega okolja ter izgradnje prijaznejših medosebnih odnosov v organizacijah s čemer so ljudje prostovoljno pripravljeni podaljševati svojo delovno aktivnost in s tem zmanjševati pojavnost demence in odvisnosti od tretjih oseb. Gre za prilagajanje bančnih storitev, prodajaln in delovnih mest na potrebe starejših. Gre za propagiranje, da starost ni bolezen in da starostniki niso finančno breme temveč enakopravni del celotne družbe. In, ne nazadnje, gre za politiko v kateri mora kapital upokojencem priznati pošten delež pri njegovem ustvarjanju. Preiti bo potrebno od logike, da je samo delo obremenjeno s pokojninskimi izdatki k logiki, da bo tudi kapital moral biti obremenjen s pokojninskimi izdatki. Ne nazadnje, k povečevanju kapitala prispevajo zaposleni. Za preživetje dolgožive družbe bo morala ta družba poskrbeti tudi za socialno varnost mlade generacije (službe, stanovanja, prepoved prekariata, spodbujanje mladih družin…). Brez tega bo demografski odliv ter manjšanje natalitete. Demografski problemi pa vse bolj pereči. Slovenski politiki bodo morali pokazati, ali so sposobni popolnega reseta in sprejetja paradigme dolgožive družbe. Propagiranje demografskega sklada, zakona o dolgotrajni oskrbi, liberalizacije trga, de-birokratizacije ipd. kažejo na ponavljanje starih, preživelih in neučinkovitih vzorcev. Vzorcev katerih namen je zgolj delitev političnega prašiča ne pa izboljšanja položaja v družbi. Moja osebna kongresna izkušnja je bila, da je v tem segmentu novo vodstvo DeSUS-a še bolj neoliberalno in večji zagovornik interesov kapitala, kot pa ostale politične stranke.

Marsikdo me lahko obtoži, da so predstavljene ideje višek komunizma. Vendar pa Japonska kaže, da je kapitalizem v tem delu padel na izpitu. Tudi večna gospodarska rast je vedno večja fikcija,ki se kaže v vedno pogostejših in hujših recesijah. To priznavajo tudi pripadniki čikaške šole.

Mogoče pa bo Korona virus v Republiki Sloveniji opravil svojo nalogo reševanja starajoče se družbe bolje in bolj dokončno, kot slovenska politika. Glede na pomanjkanje kadra (in morebitno obremenjenost obstoječega) lahko pričakujemo bistveno večjo smrtnost starostnikov v primeru večje pandemije. Upam samo, da čez kakšen mesec ne bomo imeli tako presenečenih politikov, kot so vsako leto presenečene pripravljene zimske službe ob pojavu, za zimo, nenaravnega pojava  – snega. Ob ohranjanju deleža obolelih zdravstvenih delavcev bomo imeli zdravega osebja zgolj še za kakšno regijsko bolnišnico.